KAKO SE UČIM?

Izvršilne funkcije krepim, da test uspešno naredim!

Za starše IN UČITELJE 

Osnovnošolsko obdobje je za učence z učnimi težavami lahko zelo stresno. Z nastopom številčnih ocen in testov z obširnim naborom vsebin, ki naj bi jih učenci usvojili, se pritisk nanje še poveča. Vendar pa je lahko priprava na test veliko bolj obvladljiva in manj stresna, če si pri tem pomagamo z dobro razvitimi izvršilnimi funkcijami. V nadaljevanju vam bova zato predstavili, kaj izvršilne funkcije sploh so, katere poznamo in kako jih lahko uporabimo za kar se da učinkovito učenje in pripravo na test.

IZVRŠILNE FUNKCIJE

 

Izvršilne funkcije predstavljajo zmožnost razumeti in smiselno presojati, kako razmišljamo in kako se učimo. Gre za kompleksne kognitivne procese v frontalnem režnju možganov, namenjene tekočemu, v cilj usmerjenemu vedenju.

Melzer, 2010, v Javornik, 2019

NAČRTOVANJE IN POSTAVLJANJE CILJEV

Načrtovanje je sposobnost ustvariti načrt za doseganje cilja ali dokončanje naloge. Vključuje tudi sposobnost sprejemanja odločitev o tem, kaj je pomembno in kaj ne. Otroka je na tem področju potrebno naučiti samostojnejšega načrtovanja lastnih aktivnosti.

Veščine, ki spadajo v kategorijo načrtovanja, so izbiranje ciljev in postavljanje prioritet, oblikovanje načrta za učenje – torej načrtovanje zaporedja in časa za doseganje ciljev, pravočasen začetek učenja, izbira ustreznih kognitivnih učnih strategij ter premislek o pravih virih pomoči.

(Poredoš, 2023)

Naredi načrt

Oblikovanje učinkovitih ciljev

Učenec mora za oblikovanje učinkovitih in smiselnih ciljev izpolnjevati štiri pogoje:

      • razumeti mora svoj učni profil, torej svoja močna in šibka področja
      • imeti mora vpogled v širšo sliko in končno točko naloge
      • naloga oz. zadolžitev se mu mora zdeti smiselna, saj bo tako imel večjo motivacijo za delo
      • znati mora oblikovati kratkoročne, specifične in ustrezno zahtevne cilje

(Krishnan, Feller in Orkin, 2010, v Javornik, 2019)

ORGANIZIRANJE

Organizacija pomeni sposobnost urejanja delov v celoto tako, da skupaj služijo določenemu namenu. Otroke moramo na tem področju naučiti različnih strategij organiziranja in razvrščanja.

(Poredoš, 2023)

V kategorijo organizacije na šolskem področju sodita organizacija prostora in materialov ter organizacija idej.

(Krishnan in Feller, 2010, v Javornik, 2019)

Uredi

Učinkovita organizacija na šolskem področju

Za učinkovito organizacijo na šolskem področju mora učenec:

      • razumeti trenutno strukturo učnega okolja oz. pričakovanj o nalogi
      • urediti in razvrstiti informacije od konkretne do konceptualne ravni (torej od ključnih idej do podrobnosti in obratno)
      • izbrati in uporabiti ustrezne strategije organizacije
      • reflektirati učinkovitost uporabljenih strategij

(Krishnan in Feller, 2010, v Javornik, 2019)

POMNJENJE IN UPORABA DELOVNEGA SPOMINA

Delovno pomnjenje je sposobnost ohranjati informacije v spominu med reševanjem kompleksnih nalog. Vključuje sposobnost črpanja iz preteklih izkušenj pri uporabi aktualne situacije ali predvidevanja prihodnosti. S pomočjo delovnega spomina oseba osredotoča misli, usmerja mentalne napore, izvršuje naloge in ignorira moteče dejavnike.

(Kincaid in Trautman, 2010, v Javornik, 2019)

Zakaj je delovni spomin pomemben?

Delovni spomin je ključen za uspešno šolsko delo in dolgotrajno učenje, še posebej pa je pomemben na področjih, kjer se zahteva koordinacija veščin, kot so npr. bralno razumevanje, reševanje matematičnih besedilnih nalog, pisanje zapiskov, sledenje navodilom ter še na nekaterih drugih področjih.

(Kincaid in Trautman, 2010, v Javornik, 2019)

SPOMNI SE

Področja, na katerih temeljijo strategije s področja pomnjenja:

      • osredotočenost na podrobnosti
      • ponovitev, vaja in pregled
      • pripisovanje pomena
      • členjenje informacij

(Kincaid in Trautman, 2010, v Javornik, 2019)

FLEKSIBILNO PREHAJANJE

Fleksibilno prehajanje pomeni, da si učenec ne le zapomni in razume informacije, temveč tudi razvije sposobnost uporabe tega znanja v različnih situacijah, vključno s situacijami, ki niso bile neposredno obravnavane med učenjem. Učenec lahko prilagaja svoje znanje, ga prenaša na nove probleme ter ustvarja inovativne rešitve, kar kaže na globoko razumevanje in praktično uporabnost naučenih konceptov.

(Poredoš, 2023)

Poglej še drugače

Področja, kjer je fleksibilno prehajanje ključno:

      • branje – prilagajanje bralne sposobnosti zahtevam in namenu gradiva
      • pisanje – pisanje spisov in parafraziranje pri pisanju zapiskov
      • reševanje matematičnih problemov – izbira ustreznih operacij ter prehajanje med besedami in številkami, algoritmi in enačbami
      • pisanje preizkusov znanja – po potrebi prilagajanje tehnik učenja

(Melzer in Bagnato, 2010, v Javornik, 2019)

SAMOSPREMLJANJE IN SAMOPREVERJANJE

Učinkovito samospremljanje in samopreverjanje pomeni, da učenec spremlja svoj napredek v smeri zastavljenjega cilja, izbere zanj učinkovite strategije, ocenjuje rezultate in če je potrebno, prilagodi svoja prizadevanja.

(Bagnato in Meltzer, 2010, v Javornik, 2019)

Bodi sam svoj vodja

Te strategije so ključne na področjih:

      • branje – spremljanje razumevanja med branjem, zaznavanje napačno prebrane besede in ponovni poskus branja
      • pisanje – urejanje svojega zapisa, iskanje lastnih napak
      • matematične veščine – iskanje in popravljanje lastnih napak
      • pisanje preizkusov znanja – prepoznavanje vzorcev lastnih napak, preverjanje svojega dela z vidika vsebine, pravopisa,…

(Bagnato in Meltzer, 2010, v Javornik, 2019)